Zgodovina je v osnovni šoli obvezni predmet od 6. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan učnociljno ter procesnorazvojno, tako da omogoča uresničevanje ciljev pouka zgodovine in osnovnošolskega izobraževanja. Pouk zgodovine pri učencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega naroda in prostora ter celotne človeške družbe. Učenci pri predmetu spoznavajo in proučujejo najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave in procese iz lokalne, regionalne, slovenske, evropske in svetovne zgodovine.
Številni raznovrstni primeri in zgledi spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih človeške zgodovine ter omogočajo spoznavanje in razumevanje sebe kot posameznika in člana lokalne skupnosti in družbe. Znanje zgodovine vpliva tudi na učenčevo oblikovanje stališč in vrednot. Zato naj se v pouk vključuje večperspektivne primere, zglede in izkušnje, ki se jih obravnava z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in različnih interpretacij iz raznovrstne strokovne literature. Učenci naj pri pouku izostrijo spretnost preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z raznimi zgodovinskimi viri iz različnih medijev, v katerih bodo znali poiskati dokaze in argumente za svoje sklepe, poglede, mnenja ter stališča in jih znali tudi zagovarjati.
Učni načrt je zasnovan tako, da učitelj teme glede na zanimanje učencev izbira, razširja in poglablja. Približno 75 odstotkov vsebin je obveznih, do 25 odstotkov pa je takšnih, da jih učitelj izbira skupaj z učenci glede na njihovo zanimanje in po svoji strokovni presoji. Izbirne teme in cilji so v učnem načrtu zapisani poševno. Priporočamo, da učitelj skupaj z učenci v 6. razredu poleg obvezne teme izmed štirih ponujenih izbirnih tem izbere vsaj tri, v 7. in 8. razredu izbere po vsakem obveznem tematskem sklopu izmed dveh ali več izbirnih tem vsaj eno. Skupaj v 7. in 8. razredu obravnava deset obveznih in vsaj osem izbirnih izmed osemnajstih tem. V 9. razredu pa se poleg treh obveznih obravnava vsaj še eno izbirno temo izmed treh.
Učni načrt je zasnovan tematsko in kronološko progresivno od starejših k novejšim zgodovinskim obdobjem. V 6. in 9. razredu prevladuje tematski pristop, v 7. in 8. razredu pa so teme razporejene enciklopedično z opredeljenimi obveznimi in izbirnimi temami. Pri zasnovi takšnega učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli nam je bil za temelj učni načrt iz leta 1998, posodobitve in spremembe v konceptu pa so nastale predvsem zaradi spoznanja stroke, specialne didaktike in učiteljev, da je nujno del vsebin ponuditi izbirno, kar omogoča z uporabo sodobnih didaktičnih pristopov dejavnejšo vlogo učencev in gradnjo različnih vrst znanja, od deklarativnega (vsebinskega), do proceduralnega (spretnosti in veščin) do znanja, ki se nanaša na razvijanje odnosov, naravnanosti, ravnanj in stališč. Učni načrt vključuje tudi standarde znanj z opredeljenimi minimalnimi standardi znanja, ki naj bi jih učenci usvojili ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Procesna zasnova učnega načrta omogoča vključevanje številnih dejavnosti prek izbranih didaktičnih pristopov, ki se lahko izvajajo v učilnicah in zunaj v obliki ekskurzij, zgodovinskega terenskega ter projektnega dela ipd.
Cilji učenja zgodovine so, da so učenci[1] zmožni:
- spoznavati, razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine ter razvijati sposobnost uporabe zgodovinskih pojmov in konceptov;
- spoznavati, poglabljati in razširjati znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje;
- prek stikov z učenci iz Slovenije in tujine primerjati različne načine življenja;
*
- razvijati spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti;
- z uporabo in učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod, prilagojenih starosti in zmožnostim učencev;
- razvijati zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, za raziskovanje in poznavanje življenja ljudi v preteklosti;
- razvijati zmožnosti oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč, vživljanja v različne perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev;
- po svojih zmožnostih razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo informacijske tehnologije (IT);
- z učenjem ob raznovrstnih in večperspektivnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične presoje in razlage zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;
- razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumeti, zakaj se pojavijo;
- razviti sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino;
- predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.;
*
- ob spoznavanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti;
- poudariti pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi;
- na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja;
- oceniti pomen knjižnic, muzejev in arhivov;
- razvijati enakopraven odnos med spoloma;
- razvijati pozitiven odnos do ljudi s posebnimi potrebami;
- razvijati sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti;
- obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic;
- obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;
- razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva;
- pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani lokalne skupnosti in družbe.
[1] V tem učnem načrtu izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico.